Na nebu zevajo praznine: letala se izogibajo Irana in Izraela

Ti zračni prostori, kjer letala ne letijo, običajno nastanejo tam, kjer obstaja tveganje za varnost letal zaradi dogajanja na tleh. Naraščajoči konflikt na Bližnjem vzhodu je najnovejši globalni dejavnik, ki je prekinil tokove zračnega prometa, kar po mnenju strokovnjakov letalske industrije letalske družbe stane čas in denar, saj morajo preusmerjati ali odpovedovati polete.

To je opomnik, da so potniki – četudi zaviti v kovinsko kapsulo na 12.000 metrih višine, ob ogledu hollywoodskega filma in večerji – še vedno neločljivo povezani z dogajanjem spodaj na zemlji. Globalna potovanja so skoraj ves čas podvržena muhavosti mednarodne geopolitike, a nikoli bolj kot v zraku.

Letalske družbe so se morale naučiti živeti z vojno

Po vrsti konfliktov, ki segajo vse od ruske invazije na Ukrajino naprej, je vojna postala motnja, s katero so se letalske družbe naučile živeti.

Naravne nesreče, kot je izbruh vulkana blizu Balija v Indoneziji, pa so lahko še precej večja težava, pravi eden izmed analitikov. "Zaprtje zračnega prostora je postalo precej običajno," je povedal Brendan Sobie, svetovalec za letalstvo iz Singapurja.

"Skoraj da postaja nova realnost, da morajo letalske družbe obvladovati tovrstne razmere," je dejal za CNN in opisal nedavne napetosti med Indijo in Pakistanom, izraelske in iranske napade ter vojno v Ukrajini kot nekatere izmed številnih človeških dejavnikov, ki so v zadnjih letih motili zračni promet.

Kot kažejo zemljevidi sledenja v živo, kot je denimo FlightRadar24, so trenutno nad Izraelom, Irakom, Iranom in Ukrajino velike praznine, večina prometa pa poteka po koridorjih, ki se izognejo tem državam.

Nad Rusijo še vedno poteka nekaj mednarodnega zračnega prometa, a večinoma gre za kitajske prevoznike, kot so Air China, Xiamen Air ali Cathay Pacific. Ruski zračni prostor ob meji z Ukrajino je medtem za komercialna letala zaprt od začetka invazije, zato kitajske poti proti Evropi večinoma vstopajo ali izstopajo nad Baltskim morjem, blizu Sankt Peterburga.

"Letalske družbe se neprestano ukvarjajo s preučevanjem zračnega prostora"

Sobie je pojasnil, da imajo letalske družbe oddelke, ki se neprestano ukvarjajo s preučevanjem zračnega prostora in ocenjevanjem tveganj. Vsaka družba ima sicer nekoliko drugačne kriterije. "Tudi če je določen zračni prostor uradno odprt, ga lahko nekatere družbe ocenijo kot nevarnega in zato polet preusmerijo," je razložil.

Povedal je še, da v času kibernetskega vojskovanja dodatno nevarno predstavljajo tudi motnje ali zavajanje GPS signalov v bližini bojnih območij, saj sistemi lahko prikazujejo napačne lokacije.

Obvozi so dragi

Tony Stanton, direktor svetovalnega podjetja Strategic Air v Avstraliji ob tem dodaja, da so motnje v poletih in torej obvozi precejšen strošek za vsako letalsko družbo.

Zaradi trenutnega konflikta med Iranom in Izraelom so letala na relaciji med Londonom in Hongkongom v zraku dodatni dve uri. Tudi za letala, ki so narejena za dolge polete, kot sta Boeing 777 ali Airbus A350, to pomeni znatno večjo porabo goriva.

Razložil je, da B777 v povprečju porabi za približno 7000 dolarjev (okoli 6000 evrov) goriva na uro. Za daljši let je treba dodatno plačati tudi posadki, plačati dodatne pristojbine za prelete drugačnih zračnih prostorov, brez prihodka pa družbe ostanejo tudi zaradi zamud in odpovedi letov.

Te izgube se ne povrnejo hitro, saj večina potnikov karte kupi tedne ali mesece vnaprej, še preden pride do dogodka, ki povzroči težave. "Vodenje dobičkonosne letalske družbe je vse prej kot enostavno," dodaja Stanton.

Več dela za kontrolorje

"FlightRadar24 jasno prikazuje, kako je zračni promet trenutno stisnjen v dva ozka koridorja, predvsem proti jugu konfliktnih območij," pravi Sobie. To pomeni več dela za kontrolorje letenja, ki morajo zdaj v manjši prostor umestiti večje število letal, pravijo strokovnjaki.

Prilagoditve so možne z menjavo višine poletov in časov vzletov, vendar imajo tudi ti dejavniki svoj vpliv na stroške, saj najbolj zaželene časovne reže na letališčih za vzlet in pristanek dodatno obremenijo proračune prevoznikov.

Posledice preletavanja nekaterih zračnih prostorov so lahko tragične

Da so posledice preletavanja določenih zračnih prostorov lahko tudi tragične, je pokazal dogodek leta 2014. Letalo Malaysia Airlines 17, ki je bilo na poti iz Amsterdama v Kuala Lumpur, je bilo sestreljeno iz območja Ukrajine, ki so ga nadzorovali proruski uporniki. Umrlo je vseh 298 ljudi na krovu.

Dodatna skrb za letalske družbe je tudi negotovost glede trajanja konfliktov. Vojna v Ukrajini, ki se je začela februarja 2022, še vedno vpliva na spremembe poti in odpovedi, ki še vedno veljajo.

Stanton pa je dodal še, da so drugi najpogostejši pojav, ki vpliva na zračne poti, izbruhi vulkanov. Izbruh vulkana na Islandiji je leta 2010 prizadel več kot 10 milijonov potnikov in letalskim družbam pa povzročil več kot 1,7 milijarde dolarjev (približno 1,5 milijarde evrov) škode.